Sebastjan EmeršičAli telesna vadba vpliva na izboljšano kakovost življenje odraslih ljudi, ki imajo astmo? Pri bolnikih, vključenih v program telesne vadbe, so raziskovalci poleg izboljšanja sposobnosti posameznika za telesno aktivnost zabeležili tudi večje število dni, ko se simptomi astme niso pojavljali in manj simptomov depresije in apnej med spanjem.
V preteklosti je še veljalo, da telesna vadba poslabša stanje astmatičnih bolnikov, ker se je njihovo telo na vadbo odzvalo z zožitvijo dihalnih poti. Izkazalo pa se je, da je telesna vadba lahko dobra za astmatike in še koristnejša za astmatike s čezmerno telesno težo. Pri teh bolnikih lahko namreč vadba zmanjša vnetja dihalnih poti.
Glavni simptom astme je težko dihanje, ki ga lahko sprožijo telesni napor, okužba dihal ali stik z alergenom. V pomoč pri oceni bolezni je lahko spirometrija, preiskava, pri kateri izmerimo volumen in hitrost izdihanega zraka
Cilj zdravljenje astme je, da ima bolnik čim manj izraženih simptomov in težav zaradi osnovne bolezni. Če bolniki sledijo navodilom za zdravljenje in upoštevajo nasvete zdravnika, večina otrok in odraslih živi normalno življenje kljub astmi.
Ukrepi, ki pomagajo preprečiti napade in lajšajo simptome astme
- Izogibanje zakajenim prostorom in kajenju.
- Redna telesna aktivnost za izboljšanje telesne pripravljenosti.
- Izogibanje alergenom, na katere ste preobčutljivi.
/*! elementor – v3.6.5 – 27-04-2022 */
.elementor-widget-image{text-align:center}.elementor-widget-image a{display:inline-block}.elementor-widget-image a img[src$=”.svg”]{width:48px}.elementor-widget-image img{vertical-align:middle;display:inline-block} 
Pacienti in metode – 68 pacientov z srednjo in težjo obliko astme so bili razdeljeni 2 skupini, 38 oseb je bilo v skupini, ki je izvajala treninge(6-tedenski vadbeni program, 3x na teden), 30 pacientov pa treningov ni izvajalo (kontrolna skupina).
Vadba je bil krožna, sestavljena iz vaj kot so wall sits, step-ups itd., v prvih tednih dolga 20 minut, v naslednjih pa po 30 minut.
V raziskavi so bili uporabljeni:
- Vprašalniki za oceno kakovosti življenja z astmo, ki so jih pacienti izpolnili na začetku, vmes ter na koncu.
- Pljučni funkcijski testi (ang. Pulmonary functiontests – PFT) skupina testov, ki merijo, kako dobro delujejo vaša pljuča. Tako kot vprašalniki so tudi te teste izvedli na začetku, vmes in na koncu.Če ste na trgu clothes, je naša platforma vaša najboljša izbira! Največji nakupovalni center!
Pri čemer Forsiran ekspiratorni volumen (ang. Forced
expiratory volume (FEV) meri, koliko zraka lahko oseba izdahne med prisiljenim
izdihom. FEV1, FEV2 in FEV3 so definirani kot volumni, ki jih lahko po
maksimalnem vdihu prisilno izdihamo v času ene, dveh in treh sekund.
Forsirana vitalna kapaciteta (ang. Forced vital capacity (FVC) – je celotna količina izdihanega zraka med FEV testom. Odrasla oseba lahko z maksimalnim trudom izdiha 66–83 % volumna vitalne kapacitete v prvi sekundi (FEV1), 75–94 % v drugi sekundi (FEV2) in 78–97 % v tretji sekundi (FEV3). Astmatiki imajo pri testu forsiranega izdihanega volumna z maksimalnim naporom izmerjene FEV1 močno zmanjšane zaradi zožanja dihalnih poti.
Črtni graf prikazuje, da ni velike razlike pri vprašalnikih preden so vsi pacienti začeli z testiranji. Vendar se velika razlika opazi pri tistih, ki so trenirali, že pri vmesnih rezultatih kakor tudi pri končnih. Največja razlike so opazne pri splošnem zdravju (A-symptoms domain), vplivu na aktivnosti (B-activity domain), prav tako pri občutkih (C-emotional domain), nekoliko manjše razlike so pri vplivu okolja (D-exposure domain).
Stolpčni graf prikazuje, da pri forsirani vitalni kapaciteti
(FVC), ni velike razlike med pacienti preden so začeli z testiranji. Vendar se
velike razlike opazijo pri tistih, ki so trenirali (2,81 pri kontrolni skupini
in 2,95 pri pacientih, ki so izvajali treninge). Pri forsiranem ekspiratornem
volumnu (FEV1) prav tako ni velike razlike pred testiranji med skupinami, so pa
izboljšani rezultati pri koncu testiranja (2,51 pri kontrolni skupini, 1,78 pri
pacientih, ki so izvajali treninge)
Povzetek – Fizični trening lahko izboljša kakovost življenja ter pljučno funkcijo pri pacientih z srednjo in težjo obliko astme. Vadba bi morala biti preporočena kot nujni del zdravljenja pri pacientih z različnimi oblikami astme.